Domov / Blog / Gradbeno dovoljenje 2026: kdaj prenova rabi dovoljenje (GZ-1B)

Pravila · 7 min

Gradbeno dovoljenje 2026: kdaj prenova rabi dovoljenje (GZ-1B)

Po GZ-1B pleskanje in menjava kritine pogosto nista dovoljenje. Rekonstrukcija in sprememba namembnosti sta. Prijava manjše rekonstrukcije šele od 15. 10. 2030.

Mojsterblizu Posodobljeno
Opečnata streha v Ljubljani
Opečnata streha, Ljubljana. Donald Judge, CC BY 2.0.

Najprej

Tri stvari

  • Pleskanje ter prenova fasade, oken in kritine brez bistvenega odstopanja od zasnove sta vzdrževanje: brez dovoljenja in brez prijave.
  • Zamenjava ostrešja je manjša rekonstrukcija: pisno mnenje inženirja, dovoljenja ni. Prijava začetka teh del šele 15. 10. 2030.
  • Prizidava, sprememba oblike strehe ali namembnosti: najprej upravna enota. Odgovor izvajalca ni odločba.

V letu 2026 pleskanje in menjava kritine, če se zasnova stavbe bistveno ne spremeni, gradbenega dovoljenja ne rabita. Rekonstrukcija, prizidava in sprememba namembnosti ga rabijo. Prijava začetka gradnje za manjšo rekonstrukcijo se po noveli GZ-1B začne uporabljati šele 15. 10. 2030.

PosegKaj velja v 2026 (GZ-1, UL 75/25; uredba UL 96/22)
Vzdrževanje: pleskanje, prenova fasade, zunanjega pohištva in kritine brez bistvenega odstopanjaBrez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje
Manjša rekonstrukcija: npr. zamenjava ostrešja, odprtina v mejah priloge 2Brez dovoljenja. Pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka. Prijava začetka od 15. 10. 2030
Rekonstrukcija, prizidava, sprememba namembnostiPravnomočno gradbeno dovoljenje. Prijava začetka, razen če gre samo za spremembo namembnosti
Nujna rekonstrukcija po nesreči, če so izpolnjeni štirje pogojiBrez dovoljenja, z prijavo začetka gradnje

Vir tabele: prečiščeno besedilo Gradbenega zakona na PISRS (novela GZ-1B, Uradni list RS, št. 75/25) in Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 96/22. Preverjeno 30. 9. 2026.

Kaj se je spremenilo pri gradbenem dovoljenju (GZ-1B)

GZ-1B je objavljen 30. 9. 2025 in velja od petnajstega dne po objavi, torej od 15. 10. 2025. Oktobra 2025 so poročila zapisala, da manjša rekonstrukcija odslej rabi prijavo začetka gradnje. V zakonu je ta obveznost odložena: druga alineja prvega odstavka 6. člena se po 49. členu GZ-1B začne uporabljati pet let po uveljavitvi. Na PISRS je datum začetka uporabe 15. 10. 2030.

Kar velja že v letu 2026, je 7. člen. Manjša rekonstrukcija se izvaja na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi rešitev, ki gradbenotehnične lastnosti izboljša ali vsaj ne poslabša. Po koncu del ta strokovnjak ustreznost pisno potrdi. Prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala rabi še pisno mnenje pooblaščenega arhitekta. Če dela pomenijo manjše povečanje prostornine ali tako prizidavo, je treba tudi soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom.

Spremenjeni so pogoji za nujno rekonstrukcijo po naravni ali drugi nesreči. Dovoljenja ni, če se vzpostavi prejšnje stanje, lega in namembnost ostaneta, zunanje mere se spremenijo le v manjših odstopanjih iz 79. člena, dela stečejo najpozneje v enem letu in investitor objekt do začetka ogradi ter zavaruje. Prijava začetka gradnje je v tem primeru potrebna že zdaj.

Kdo za prenovo v letu 2026 rabi gradbeno dovoljenje

Dovoljenje rabi novogradnja, rekonstrukcija in sprememba namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta. Tako piše prvi odstavek 5. člena. Vzdrževanje in do 15. 10. 2030 manjša rekonstrukcija med temi pogoji nista.

Uredba v prilogi 3 med vzdrževanje uvršča pleskanje, zamenjavo ometov in poda, notranje stavbno pohištvo, suhomontažo in lahke nenosilne stene. Na ovoju sta prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine, če se s posegom bistveno ne odstopa od prvotne zasnove. Med vzdrževanje spadajo tudi manjši inštalacijski preboji do premera 16 cm, ki nosilnosti bistveno ne zmanjšajo.

Priloga 2 med manjšo rekonstrukcijo uvršča zamenjavo istovrstnih konstrukcijskih elementov, na primer ostrešja, ter odprtine in večje preboje, ki ne presežejo ene tretjine površine elementa in niso širši od 2 m. Prostorski informacijski sistem pri zamenjavi strešne konstrukcije doda: če se oblika strehe bistveno spremeni, na primer iz dvokapnice v ravno streho, to ni več manjša rekonstrukcija, ampak rekonstrukcija.

V večstanovanjski stavbi 139. člen prečiščenega besedila še vedno veže manjšo rekonstrukcijo na soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov po solastniških deležih, dokler Stanovanjski zakon ni usklajen. Na območju kulturne dediščine lahko posebni predpisi zahtevajo še soglasje pristojne službe. Če posega ne znate uvrstiti, vprašajte upravno enoto, preden naročite rušenje. Kdaj prenova na daljši rok ni samo vzdrževanje, je v vodniku gradbeno dovoljenje.

Kdaj prijaviti začetek gradnje

Vzdrževanje prijave ne rabi. Manjša rekonstrukcija je do 15. 10. 2030 brez te prijave; pisno mnenje po 7. členu pa mora biti pred deli. Ko se prijava začne uporabljati, se ji priloži to mnenje. Dela, za katera je prijava že predpisana, lahko stečejo po preteku osmih dni od prijave. Tako piše 76. člen.

Rekonstrukcija in prizidava rabita pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijavo začetka. Za samo spremembo namembnosti prijava po drugem odstavku 5. člena ni potrebna, dovoljenje pa je. Nujna rekonstrukcija po nesreči prijavo rabi že v letu 2026. Vlogo odda investitor pri upravni enoti, na območju katere objekt stoji. Kje gledati opis dovoljenja, je na eUpravi.

Kaj pripraviti, preden pokličete izvajalca

  1. Napišite poseg: samo barva, ista odprtina, nova odprtina, kritina, ostrešje, nosilna stena, gabarit ali namembnost.
  2. Primerjajte opis s prilogo 3 in prilogo 2 uredbe. Če ga ne znate uvrstiti, vprašajte upravno enoto, preden naročite rušenje.
  3. Pri manjši rekonstrukciji pridobite pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka gradbeništva. Pri povečanju prostornine ali zunanjem stopnišču oziroma dvigalu tudi soglasje občine.
  4. Pri rekonstrukciji, prizidavi ali spremembi namembnosti najprej upravna enota. Del ne naročite kot navadno vzdrževanje.
  5. Isti opis pošljite dvema podjetjema in vprašajte, katera dela začnejo šele po mnenju ali dovoljenju. Kaj naj bo v sporočilu, je v zapisu primerljive ponudbe.
  6. Podjetje pokličite s profila.

Če nameravate začeti dela

Poseg razdelite po stroki, preden kličete:

Isti opis pošljite dvema ali trem podjetjem pri iskanju podjetij. Na profilu sta telefon in, kjer je javen, e-naslov. Pokličete sami.

Vprašanja

Pogosta vprašanja

Notranje pleskanje je v prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) navedeno kot vzdrževanje. Zanj gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna. Če hkrati premikate nosilne stene ali spreminjate namembnost, to ni več samo pleskanje.

Prenova strešne kritine, brez bistvenega odstopanja od prvotne zasnove, je v prilogi 3 vzdrževanje. Zamenjava ostrešja je v prilogi 2 manjša rekonstrukcija: dovoljenja ni, treba pa je pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka gradbeništva. Sprememba oblike strehe, na primer iz dvokapnice v ravno streho, ni več manjša rekonstrukcija.

Druga alineja 6. člena Gradbenega zakona, ki prijavo veže na manjšo rekonstrukcijo, se po 49. členu GZ-1B začne uporabljati pet let po uveljavitvi. Na PISRS je ta datum 15. 10. 2030. Do takrat zadostuje pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka, pri povečanju prostornine tudi soglasje občine.

Izvajalec pove, katera dela zna narediti. Odločbo izda upravna enota. Če posega ne znate uvrstiti, vprašajte organ, preden naročite rušenje.

Nujna rekonstrukcija, ki vzpostavi prejšnje stanje, je po 5. členu GZ-1 brez gradbenega dovoljenja, če se lega in namembnost ne spremenita, zunanje mere ostanejo v manjših odstopanjih, dela stečejo v enem letu po nesreči in je objekt do začetka ograden. Potrebna je prijava začetka gradnje.

Ne. Mojsterblizu je imenik podjetij. Vlogo odda investitor pri upravni enoti. Na profilu sta telefon in, kjer je javen, e-naslov.

Zapis uredništva Mojsterblizu, 30. 9. 2026. Povzema javne podatke; ni pravni, davčni ali vložni nasvet. Pogoji se lahko spremenijo — veljata prečiščeno besedilo Gradbenega zakona na PISRS in Uredba o razvrščanju objektov. Fotografija: Donald Judge, Wikimedia Commons, CC BY 2.0.